Vila je eno od številnih gradbenih del znane družine Tönnies. Zgradil jo je Rudolf Tönnies, ki je bil arhitekt in svetnik Dravske banovine ter sin znanega industrialca Gustava Tönnies. Vilo je zgradil zase in za svojo družino ter v njej živel s svojo soprogo Pavlo in hčerko Friggo. Prvič je bila vseljena leta 1921.
Družina Tönnies: Gustav in njegovi sinovi spadajo med najbolj znane in ugledne industrialce, arhitekte in graditelje Ljubljane, ki so pomagali ustvarjati industrijsko revolucijo v naših krajih. Delovali so v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb v Evropi (od leta 1845 do 1936) in bili ena od gospodarsko najbolj aktivnih družin. V njihovih tovarnah je bilo zaposlenih več kot 650 delavcev. Družina Tönnies je prav tako veliko prispevala, da se je takratna dežela Kranjska uvrstila med gospodarsko razvite evropske pokrajine, vplivala je pa tudi na razvoj Trsta, Sarajeva in Zagreba.
Gustav Tönnies se je rodil leta 1814, bil je švedskega rodu, izučil se je tesarstva in se kot vajenec usposabljal v različnih evropskih deželah. Leta 1845 so ga iz Graza poslali v Ljubljano, da postavi ostrešje Kolizeja, takrat ene največjih stavb v tem delu Evrope. Ker je delo odlično opravil, mu je ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradetsky ponudi delo mestnega tesarja. Ustanovil je tesarsko podjetje in ga kmalu razširil na področje gradbeništva, proizvodnje gradbenih materialov, livarstva in strojne industrije. Sodeloval je pri izgradnji železniških postaj na progi Celje-Ljubljana-Trst in kasneje od Ljubljane do Trbiža. Prevzel je tudi obnovo in izgradnjo industrijskih objektov v Ljubljani: tekstilne predilnice Madil, cukrarne, Kozlerjeve pivovarne (danes Union), tovarne slaščic in kavnih nadomestkov Tschinkel, Tobačne tovarne Ljubljana. Ustanovil je podjetje Strojne tovarne in livarne v Šiški in opekarno v Kosezah (postavili so prvo krožno peč). Prevzel je kamnolome v Nabrežini, Repentabru in Momjanu. V Trstu je zgradil skladišča v pristanišču in železniško postajo, kamor je vlak iz Ljubljane prvič pripeljal 17.7.1857.
Gustav Tönnies je prejel tudi odlikovanje od cesarja Franca Jožefa ob 600-ti obletnici priključitve Kranjske Habsburški monarhiji.
Leta 1895 je Ljubljano prizadel potres in Tönniesovi so bili med najpomembnejšimi podjetji, ki so pomagala pri obnovi mesta in dobavi materialov.
Sinovi so z delom nadaljevali in zgradili sodno palačo, mestno ubožnico, klasično gimnazijo, dekliški licej Mladika (danes MZZ), katoliško tiskarno (danes Pravna fakulteta), Jakopičev paviljon v Tivoliju, Jugoslovanko kreditno banko (danes Banka Slovenije), Ljubljanski dvor (sedež Slovenskih železnic) in številna druga poslopja v Ljubljani.
Poleg gradbenih del Tönniesov, so zelo pomembni tudi dosežki v strojništvu. Proizvodi kot so stroji za gozdarstvo, lesno predelovalno industrijo, transportne naprave, črpalke, turbine, preše za izdelavo slamnikov in instrumenti za merjenje potresnih sunkov. Postavili so zametke Litostroja in številnih strojnih tovarn.
Družina Tönnies je veliko prispevala k razvoju Ljubljane, zato je pomembno ohranjati spomin na njih in njihove dosežke.
